Zgodovina

Knjižni sklad šteje le 66 knjig, knjižnico pa vodi prof. Janko Pajk.   

Bralci si izposodijo 90 knjig.   

Na predlog knjižničarja Zdravka Novaka se Čitalnična knjižnica preimenuje v Ljudsko knjižnico, dostopno vsem slojem.   

Vsi odseki Čitalnice počivajo, posluje le knjižnica. Iz njene zaloge neznano kam izgine kar 960 knjig.   

Knjižnica je odprta »v sredo od pol 20. do pol 21., v petek od pol 19. do pol 20. (za mladino) in v nedeljo od pol 11. do pol 12.« Ima 7528 knjig.   

Ustanovi se Ljudska knjižnica okrajnega sindikalnega sveta v Kranju.   

Knjižnica se preseli v Kušlanovo hišo, leto kasneje pa v spodnje ulične prostore hiše mestnega ljudskega odbora.   

Okrajni ljudski odbor ustanovi Okrajno študijsko knjižnico. Največ zaslug za to ima gimnazijski profesor Stanko Bunc. Nameščena je v eni sobi v Savnikovi vili.   

Zaradi hitrega naraščanja fonda se ta knjižnica seli v primernejše prostore bivšega župnišča na Tavčarjevi 41, kjer je še danes.   

Obnovljeni sta knjižnici v Stražišču in na Primskovem, ki postaneta podružnici kranjske knjižnice. Na Primskovem so knjižnico zaradi neprimerne lokacije ukinili leta 1967.   

Ljudska knjižnica se preseli v reprezentativne prostore prenovljenega Sindikalnega doma. Odprejo čitalnico, prostore pa opremijo tako, da je bralcem omogočen prost pristop h knjigam. To je bil prvi in edinstveni primer prostega pristopa v Sloveniji.   

Zaradi potrebe po enotni, osrednji knjižničarski ustanovi se obe knjižnici združita v Osrednjo knjižnico občine Kranj.   

Knjižnica izdaja časopis Knjižni obveščevalec. Glavni urednik je prof. Stanko Bunc.   

Ob novem letu je ustanovljena še Pionirska knjižnica. Pod njenim okriljem začne delovati tudi Center za estetsko vzgojo pionirjev in mladine z likovnim, lutkovnim in literarnim krožkom, ki se leta 1971 osamosvoji.   

Knjižnica prične dobivati obvezni izvod vseh tiskov v Sloveniji.   

Pionirski oddelek za svoje bralce izdaja bogato likovno opremljeno publikacijo Med knjigami.   

Delovati prične skupna služba obdelave knjižničnega gradiva, v Študijskem oddelku pa pričnejo z dokumentiranjem člankov iz revij in časnikov. Nastaja katalog, ki danes obsega že okoli 200.000 po vsebini urejenih bibliografskih zapisov.   

Ljudski oddelek se preseli v prenovljene prostore v 1. nadstropju Delavskega doma.   

V Študijskem oddelku je formirana specialna zbirka domoznanske literature za gorenjsko regijo.   

V Delavskem domu prenovijo prostore knjižnice, tako da se Pionirski oddelek preseli v pritličje, kjer ima na voljo več prostora in novo pravljično sobo. Njene stene poslika akademski slikar Milan Batista.   

Študijski oddelek začne izdajati bilten dokumentacije Časopisi pišejo o ...   

Knjižnica se vključi v računalniško podprto vzajemno bazo vseh slovenskih knjižnic in v svoje strokovno delo vključi računalnike.   

Pionirski oddelek kot prvi preide z ročne na avtomatizirano izposojo. Novembra 1999 mu sledita še Splošni in Študijski oddelek.   

Junija je otvoritev novega izposojevališča v Cerkljah.   

Septembra knjižnica praznuje 40-letnico. Obeleži jo s postavitvijo razstave o zgodovinskem razvoju knjižnice in z okroglo mizo, predstavi novo celostno podobo, spletno stran in bralcem ponudi bogato zbirko glasbe na zgošcenkah.   

Izposojevališča dobijo osebne računalnike ter povezavo z internetom in elektronskim katalogom knjižnice. V Študijskem oddelku je prenovljena študijska čitalnica.

Prenovljen je Splošni oddelek, v Stražišču pa preidejo na avtomatizirano izposojo gradiva.

Jeseni se knjižnica na Jezerskem preseli v prenovljene prostore v osnovni šoli.

Knjižnica v Naklem dobi sodobne prostore v večnamenski zgradbi, poleti je prenovljeno in razširjeno izposojevališče v Stražišču.

Knjižnica dobi novega direktorja, mestni svet sprejme sklep o preselitvi vseh oddelkov knjižnice v Globus.